Okolju prijazna gnojila

Rastline veliko učinkoviteje uspevajo tam, kjer je prst bogatejša z mineralnimi snovmi. Takšna prst je rodovitnejša in jo je treba gnojiti. Za gnojenje se uporabljajo tako naravna kot umetna gnojila. Med naravna gnojila na primer sodita kompost ter hlevski gnoj. Umetna gnojila pa se proizvajajo v tovarnah in imajo precej neugodnih vplivov na prst in podtalnico. Lahko rečemo, da je umetno gnojilo obremenitev za okolje. Po drugi strani pa lahko okolju škoduje tudi pretirano gnojenje z naravnimi gnojili.

Torej gnojila priskrbijo rastlinam potrebna hranila, vendar pa na dolgi rok v resnici ne prispevajo k ohranitvi kakovostne strukture zemlje. Mineralna gnojila na primer uporabimo le tedaj, kadar analiza zemlje pokaže, da gre v njej za pomanjkanje katerega od hranil.

Na vrtu uporabljamo organska gnojila

Organska gnojila uporabljamo na vrtu, a med to vrsto gnojila se sodita samo gnoj in kompost. Organska gnojila so lahko tudi rastline. Te se lahko namenoma posejejo ter kasneje zadelajo v zemljo. Prav tako rastline lahko tudi namakamo ter na takšen način pridobimo izjemno močna tekoča organska gnojila.

Ena od novosti je na primer gnojenje vrta z ovčjo volno. Ponekod se že lahko kupijo organska gnojila, ki so narejena iz ovčje volne. Sicer pa je v specializiranih prodajalnah na voljo veliko vrst organskih gnojil. Praviloma so v obliki peletov.

Osnovno načelo ekološke pridelave

Če prisegate na ekološko pridelavo rastlin, potem zagotovo veste, kaj je njeno glavo načelo. To je: gnojiti je potrebno tla in ne rastlin. Zdrava, humozna prst kasneje z mikrobi učinkovito nahrani rastline. Gnojiti pa je potrebno samo z organskimi gnojili, kot sta torej gnoj in kompost.

Na pomenu so izjemno pridobila bio gnojila, saj so potrošniki vse bolje ozaveščeni. Zanja velja, da so okolju prijazna gnojila s ciljem najkakovostnejših pridelkov ter ohranitvijo rodovitnosti tal.